Pogosto uporabljeno oblačilotkanina za tkanjeje statve v obliki čolna, v katerem se preja oblikuje skozi razporeditev zemljepisne dolžine in širine. Njegova organizacija ima na splošno tri kategorije: ravno, keper in saten, in njihovo spreminjajočo se organizacijo (v sodobnem času, zaradi uporabe statve brez čolna, tkanje takšnih tkanin ne uporablja oblike čolna, vendar je tkanina še vedno shuttle tkanje). Od sestavin bombažne tkanine, svilene tkanine, volnene tkanine, lanene tkanine, tkanine iz kemičnih vlaken in njihovih mešanih in tkanih tkanin, uporaba tkanih tkanin v oblačilih, bodisi v raznolikosti bodisi v vodstvu proizvodne količine. Zaradi razlik v slogu, tehnologiji, slogu in drugih dejavnikih obstajajo velike razlike v procesu obdelave in procesnih sredstvih. Sledi osnovno znanje o splošni obdelavi tkanih oblačil.
(1) Postopek izdelave tkanih oblačil
Površinski materiali v tovarniško inšpekcijsko tehnologijo, rezanje in šivanje gumba za ključavnico, pregledovanje oblačil za likanje, shranjevanje embalaže ali pošiljanje.
Ko tkanina vstopi v tovarno, je treba preveriti količino, videz in notranjo kakovost. Šele ko izpolnijo proizvodne zahteve, jih je mogoče zagnati. Pred množično proizvodnjo je treba najprej opraviti tehnično pripravo, vključno z oblikovanjem procesnega lista, vzorčne plošče in vzorčne proizvodnje oblačil. Vzorčno oblačilo lahko vstopi v naslednji proizvodni proces šele po potrditvi s strani naročnika. Blago krojimo in šivamo v polizdelke. Potem ko so nekatere tkanine shuttle izdelane v polizdelke, jih je treba v skladu s posebnimi procesnimi zahtevami razvrstiti in obdelati, kot so pranje oblačil, pranje oblačil s peskom, obdelava z učinkom zvijanja itd., in končno, skozi pomožni proces in končni postopek, nato pa zapakiran in shranjen po opravljenem pregledu.
(2) Namen in zahteve pregleda blaga
Kakovost dobrih tkanin je pomemben del nadzora kakovosti končnih izdelkov. Pregled in določitev vhodne tkanine lahko učinkovito izboljša stopnjo kakovosti oblačil.
Inšpekcija tkanin vključuje tako kakovost videza kot notranjo kakovost. Glavni videz tkanine je, ali obstajajo poškodbe, madeži, napake pri tkanju, barvna razlika itd. Tkanina za pranje peska mora biti pozorna tudi na to, ali obstajajo peščene ceste, mrtvo tesnilo, razpoke in druge napake pri pranju peska. Napake, ki vplivajo na videz, je treba pri pregledu označiti z oznakami in se jim pri rezanju izogniti.
Notranja kakovost tkanine vključuje predvsem krčenje, barvno obstojnost in težo (m, unča) tri vsebine. Med inšpekcijskim vzorčenjem je treba za testiranje odrezati reprezentativne vzorce različnih sort in različnih barv, da se zagotovi točnost podatkov.
Hkrati je treba pregledati tudi pomožne materiale, ki vstopajo v tovarno, kot je stopnja krčenja elastičnega pasu, trdnost oprijema lepilne podloge, stopnja gladkosti zadrge itd. Pomožni materiali, ki ne morejo izpolniti zahtev ne bo predan v obratovanje.
(3) Glavni potek dela tehnične priprave
Pred množično proizvodnjo mora tehnično osebje najprej dobro opraviti tehnično pripravo pred množično proizvodnjo. Tehnična priprava obsega tri vsebine: procesni list, izdelavo vzorca papirja in izdelavo vzorca oblačila. Tehnična priprava je pomembno sredstvo za zagotavljanje nemotene množične proizvodnje in končnega izdelka, ki ustreza zahtevam kupcev.
Procesni list je vodilni dokument pri obdelavi oblačil. Predstavlja podrobne zahteve glede specifikacij, šivanja, likanja, končne obdelave in pakiranja itd. ter pojasnjuje tudi podrobnosti, kot je kolokacija dodatkov za oblačila in gostota šivalnih sledi, glejte tabelo 1-1. Vse postopke pri obdelavi oblačil je treba izvajati strogo v skladu z zahtevami procesnega lista.
Proizvodnja vzorcev zahteva natančno velikost in popolne specifikacije. Konturne črte ustreznih delov natančno sovpadajo. Številka oblačila, del, specifikacija, smer svilenih ključavnic in zahteve glede kakovosti morajo biti označeni na vzorcu, vzorčni kompozitni pečat pa mora biti odtisnjen na ustreznem mestu spajanja.
Po zaključku procesnega lista in formulacije vzorca je mogoče izvesti proizvodnjo majhnih serij vzorčnih oblačil, neskladje pa je mogoče pravočasno popraviti v skladu z zahtevami strank in procesom ter rešiti težave pri procesu, tako da da lahko delovanje masnega pretoka poteka gladko. Vzorec je postal ena od pomembnih inšpekcijskih baz po stranki.
(4) Zahteve glede postopka rezanja
Pred rezanjem moramo narisati izpustno risbo glede na vzorec. "Popolno, razumno in varčno" je osnovno načelo odpusta. Glavne procesne zahteve v procesu rezanja so naslednje:
(1) Počistite količino na časovni točki vleke in bodite pozorni, da se izognete napakam.
(2) Za različne serije barvanih ali s peskom opranih tkanin je treba rezati v serijah, da se prepreči pojav barvnih razlik na istih oblačilih. Za obstoj barvne razlike v tkanini do barvne razlike.
(3) Pri odvajanju materialov bodite pozorni na to, ali svilene niti blaga in smer pramenov oblačila izpolnjujejo zahteve postopka. Pri žametni tkanini (kot je žamet, žamet, velvet itd.) se materiali ne smejo odvajati nazaj, sicer bo to vplivalo na globino barve oblačil.
(4) Pri karirasti tkanini moramo biti pozorni na poravnavo in položaj prečk v vsaki plasti, da zagotovimo skladnost in simetrijo prečk na oblačilih.
(5) Rezanje zahteva natančno rezanje ter ravne in gladke linije. Pločnik ne sme biti predebel, zgornja in spodnja plast blaga pa nista prerezani.
(6) Odrežite nož glede na oznako vzorca.
(7) Paziti je treba, da pri uporabi oznake stožčaste luknje ne vplivate na videz oblačila. Po rezanju je treba količino in pregled tablice prešteti ter združiti v paket v skladu s specifikacijami oblačil, s priloženo številko potrditve vstopnice, deli in specifikacijami.
(5) Šivanje in šivanje je osrednji proces pripredelava oblačil. Šivanje oblačil lahko razdelimo na strojno in ročno šivanje glede na slog in stil obrti. V procesu šivanja in obdelave izvajanja poteka operacije.
Uporaba lepilne podloge pri obdelavi oblačil je pogostejša, njena vloga je poenostaviti postopek šivanja, narediti kakovost oblačil enakomerno, preprečiti deformacijo in gubanje ter igrati določeno vlogo pri modeliranju oblačil. Njegove vrste netkanih tkanin, tkanih tkanin, pletenin kot osnovne tkanine, uporabo lepilne podloge je treba izbrati glede na tkanino in dele oblačil ter natančno določiti čas, temperaturo in pritisk, da bi dosegli boljše rezultate .
Pri obdelavi tkanih oblačil so šivi povezani po določenem zakonu, da tvorijo čvrsto in lepo nit.
Sled lahko povzamemo v naslednje štiri vrste:
1. Verižna vrvica Trasa vrvice je izdelana iz enega ali dveh šivov. En sam šiv. Njegova prednost je, da je količina vrvi, uporabljenih v enoti dolžine, majhna, slabost pa je, da bo prišlo do sprostitve robnega zaklepa, ko je verižna vrvica prekinjena. Nit dvojnega šiva se imenuje dvojni verižni šiv, ki je narejen iz vrvice z iglo in kavljem, njegova elastičnost in moč sta boljši od niti za zaklepanje in ni enostavno razpršiti hkrati. Enočrtni verižni trak se pogosto uporablja pri robu suknjiča, hlačnem šivu, glavi jakne obleke itd. Dvočrtni verižni trak se pogosto uporablja pri šivu roba šiva, hrbtnem šivu in stranskem šivu hlač, elastični pas in drugi deli z večjo raztegljivostjo in močno silo.
2. Sled zaklepne linije, znan tudi kot sled šiva, je med seboj povezana z dvema šivoma v šivu. Oba konca šiva imata enako obliko, njegova raztegljivost in elastičnost sta slabi, vendar sta zgornji in spodnji šiv blizu. Linearni zaklepni šiv je najpogostejši šiv, ki se pogosto uporablja za šivanje dveh kosov šivalnega materiala. Kot je šivanje robov, varčevanje s šivanjem, pakiranje v vrečke itd.
3. Sled ovojnega šiva je nit, ki je na robu šiva nastavljena z nizom šivov. Glede na število sledi šiva (enojni šiv, dvojni šiv ... Šest šivov, ovojni šiv). Njegova značilnost je, da je rob šivalnega materiala zavit, igra vlogo preprečevanja roba tkanine. Ko je šiv raztegnjen, lahko pride do določene stopnje medsebojnega prenosa med površinsko in spodnjo linijo, zato je elastičnost šiva boljša, zato se pogosto uporablja na robu blaga. Trižilni in štirižilni šivi so najpogosteje uporabljena tkana oblačila. Petžilni in šestvrstični šivi, znani tudi kot "kompozitne proge", so sestavljeni iz dvovrstnega šiva s trivrstičnimi ali štirižilnimi šivi. Njegova največja značilnost je velika trdnost, ki jo lahko kombiniramo in ovijemo hkrati, tako da izboljšamo gostoto sledi šivanja in proizvodno učinkovitost šivanja.
4. Šivalna sled je sestavljena iz več kot dveh igel in ukrivljenega kavljastega navoja ena skozi drugo, včasih pa sta spredaj dodani ena ali dve okrasni niti. Značilnosti sledi šiva so močan, dobra natezna trdnost, gladek šiv, v nekaterih primerih (na primer šiv) lahko igra tudi vlogo pri preprečevanju roba blaga.
Oblika osnovnega šivanja je prikazana na sliki 1-13. Poleg osnovnega šivanja obstajajo tudi načini obdelave, kot sta zgibanje in vezenje blaga glede na zahteve sloga in tehnologije. Pri izbiri igle, niti in gostote igelne sledi pri šivanju tkanih oblačil je treba upoštevati zahteve glede teksture in postopka tkanine oblačil.
Igle je mogoče razvrstiti po "vrsti in številu". Glede na obliko lahko šive razdelimo na tipe S, J, B, U, Y, ki ustrezajo različnim tkaninam oziroma uporabijo ustrezno vrsto igle.
Debelina šivov, ki se uporabljajo na Kitajskem, se razlikuje po številki, stopnja debeline pa s povečanjem številke postaja vse debelejša. Šivi, ki se uporabljajo pri obdelavi oblačil, so običajno od 7 do 18, različne tkanine za oblačila pa uporabljajo različne šive različnih debelin.
Načeloma mora biti izbor šivov enake teksture in barve kot tkanina oblačila (zlasti za dekorativno oblikovanje). Šivi na splošno vključujejo svilene niti, bombažne niti, bombažne/poliesterske niti, poliestrske niti itd. Pri izbiri šivov moramo biti pozorni tudi na kakovost šivov, kot so barvna obstojnost, krčenje, trdnost obstojnosti in tako naprej. Za vse tkanine se uporablja standardni šiv.
Gostota igelne sledi je gostota noge igle, ki jo ocenjujemo po številu šivov znotraj 3 cm na površini tkanine, lahko pa jo izrazimo tudi s številom lukenj v 3 cm tkanini. Standardna gostota sledi igle pri obdelavi tkanih oblačil.
Šivanje oblačil na splošno zahteva urejeno in lepo, ne sme se pojaviti asimetrija, ukrivljenost, puščanje, napačen šiv in drugi pojavi. Pri šivanju bodimo pozorni na vzorec spajanja in simetrijo. Šiv mora biti enoten in raven, gladek in gladek; tangenta površine oblačil je ravna brez gub in majhnih pregibov; šiv je v dobrem stanju, brez pretrgane črte, lebdeče črte in pomembni deli, kot je konica ovratnice, ne smejo biti ožičeni.
(6) zaponka za žeblje za ključavnico
Luknja za ključavnico in zaponka za žeblje v oblačilih se običajno izdelata strojno. Zaponka za oko je glede na obliko razdeljena na ploščato luknjo in luknjo za oko, splošno znano kot luknja za spanje in luknja za golobje oko.
Ravne oči se pogosto uporabljajo v srajcah, krilih, hlačah in drugih izdelkih iz tankih oblačil.
Phoenix eyes se večinoma uporablja pri jaknah, oblekah in drugih debelih tkaninah v kategoriji plaščev.
Luknja za ključavnico mora biti pozorna na naslednje točke:
(1) Ali je položaj cingularja pravilen.
(2) Ali se velikost očesa gumba ujema z velikostjo in debelino gumba.
(3) Ali je odprtina gumbnice dobro izrezana.
(4) imajo raztegljiv (elastični) ali zelo tanek material za oblačila, da razmislijo o uporabi luknje za ključavnico v notranji plasti ojačitve blaga. Prišitek gumba mora ustrezati položaju zatikanja, sicer gumb ne bo povzročil popačenja in poševnosti položaja gumba. Pozorni je treba tudi na to, ali sta količina in moč sponke dovolj, da gumb ne odpade, in ali je številka sponke na oblačilu iz debelega blaga zadostna.
(Sedem) vročih ljudi pogosto uporabljajo "tri točke šivanja sedem točk vroče" za močno prilagoditev vroče je pomemben proces pri obdelavi oblačil.
Obstajajo tri glavne funkcije likalnik:
(1) Odstranite gube na oblačilih z brizganjem in likanjem ter poravnajte razpoke.
(2) Po obdelavi z vročim oblikovanjem naj bodo oblačila ravna, nagubana in ravne črte.
(3) Uporabite veščine likanja »povratek« in »vlečenje«, da ustrezno spremenite krčenje vlaken ter gostoto in smer organizacije tkanine, oblikujete tridimenzionalno obliko oblačil, da se prilagodite zahtevam človeškega telesa obliko in stanje delovanja, tako da oblačilo doseže namen lepega videza in udobnega nošenja.
Štirje osnovni elementi, ki vplivajo na likanje blaga so: temperatura, vlaga, tlak in čas. Temperatura likanja je glavni dejavnik, ki vpliva na učinek likanja. Dojemanje temperature likanja različnih tkanin je ključni problem oblačenja. Temperatura likanja je prenizka, da bi dosegli učinek likanja; temperatura likanja bo povzročila škodo.
Temperatura likanja vseh vrst vlaken, tudi glede na kontaktni čas, hitrost likanja, pritisk pri likanju, vrsto posteljnine, debelino posteljnine in vlago ima različne dejavnike.
Pri likanju se je treba izogibati naslednjim pojavom:
(1) Aurora in gorenje na površini oblačila.
(2) Na površini oblačil so ostali majhni valovi in gube ter druge vroče napake.
(3) Obstajajo puščanje in vroči deli.
(8) Pregled oblačil
Pregled oblačil mora potekati skozi celoten proces obdelave, od krojenja, šivanja, zaponke za ključavnico, dodelave in likanja. Pred pakiranjem in skladiščenjem je treba končne izdelke tudi v celoti pregledati, da se zagotovi kakovost izdelkov.
Glavne vsebine pregleda končnega izdelka vključujejo:
(1) Ali je slog enak potrditvenemu vzorcu.
(2) Ali velikost in specifikacije ustrezajo zahtevam procesnega lista in vzorca oblačil.
(3) Ali je šiv pravilen in ali je šivanje čedno in ravno oblačilo.
(4) oblačila tračne tkanine preverite, ali je par pravilen.
(5) ali je svilena tkanina pravilna, ali na tkanini ni napak, olje obstaja.
(6) Ali obstaja težava z barvno razliko v istem oblačilu.
(7) Ali je likanje dobro.
(8) Ali je vezna obloga čvrsta in ali obstaja pojav infiltracije lepila.
(9) Ali je bila žična glava popravljena.
(10) Ali so oblačilni dodatki popolni.
(11) Ali so oznaka velikosti, oznaka za pranje in blagovna znamka na oblačilu skladni z dejansko vsebino blaga in ali je položaj pravilen.
(12) Ali je celotna oblika oblačila dobra.
(13) Ali embalaža izpolnjuje zahteve.
(9) Pakiranje in skladiščenje
Embalažo oblačil lahko razdelimo na dve vrsti obešanja in embalaže, ki je na splošno razdeljena na notranjo embalažo in zunanjo embalažo.
Notranja embalaža se nanaša na enega ali več kosov oblačil v gumijasti vrečki. Plačilna številka in velikost oblačila naj bosta v skladu z oznako na gumijasti vrečki, embalaža pa mora biti gladka in lepa. Nekatere posebne sloge oblačil je treba zapakirati s posebno obdelavo, na primer zvita oblačila, ki jih je treba zapakirati v obliki ožetih oblačil, da ohranijo svoj slog oblikovanja.
Zunanja embalaža je običajno pakirana v kartone, v skladu z zahtevami kupca ali navodili na delovnem listu. Oblika embalaže je na splošno mešana barvna mešana koda, enobarvna neodvisna koda, enobarvna mešana koda, mešana barvna neodvisna koda štirih vrst. Pri pakiranju bodimo pozorni na celotno količino ter natančno kolokacijo barv in velikosti. Počistite oznako škatle na zunanji škatli, ki označuje stranko, odpremno pristanišče, številko škatle, količino, poreklo itd., in vsebina je skladna z dejanskim blagom.
Čas objave: 25. maj 2024
